V zemeljski orbiti ESA upravlja s sateliti in podpira človeške polete v vesolje, s čimer zagotavlja dragocene storitve in znanstvene spoznanje ter spodbuja razvoj novih tehnologij za Evropo. Hkrati pa nevarnosti, ki izvirajo iz vesolja, prinašajo tveganje nenadnih nesreč in lahko motijo vsakdanje življenje – od naravnih nevarnosti, kot so asteroidi in sončne nevihte, do tistih, ki jih povzroča človek, kot so vesoljski odpadki. Pri naših prizadevanjih za izboljšanje trajnosti v vesolju je ključnega pomena, da te nevarnosti pravočasno zaznamo, napovemo in ublažimo.
Mednarodna vesoljska postaja je stalno naseljen raziskovalni laboratorij, ki kroži okoli Zemlje na višini približno 400 km nad nami. Astronavti na postaji neprekinjeno živijo in delajo že od leta 2000. Postaja, ki je bila zgrajena in jo upravljajo v okviru mednarodnega sodelovanja, predstavlja edinstveno oporišče v vesolju.
Mikrogravitacija na postaji omogoča znanstvenikom, da načrtujejo poskuse, ki jih je na našem planetu težko ali celo nemogoče ponoviti. Raziskave, ki se tam izvajajo, tudi v laboratoriju Columbus agencije ESA, zajemajo področja od zdravja ljudi do znanosti o materialih ter tako prispevajo k pridobivanju znanja in izkušenj, ki nam bodo pomagale raziskovati prostor onkraj Zemljine orbite, hkrati pa koristijo tudi življenju na Zemlji.
itd.
ESA upravlja raznoliko floto satelitov v zemeljski orbiti, ki zagotavljajo ključne storitve in znanstvene ugotovitve, od katerih družba vsak dan izkorišča koristi. Ekipe za nadzor misij v Evropskem centru za vesoljske operacije (ESOC) podpirajo tudi dejavnosti drugih evropskih organizacij, kot sta Evropska komisija in Eumetsat, evropska agencija za meteorološke satelite, ter mednarodnih partnerjev in komercialnih misij.
Od spremljanja okolja našega planeta s sateliti Copernicus Sentinel do spremljanja vremenskih vzorcev in podpore pri odzivanju na nesreče – misije v zemeljski orbiti nam pomagajo bolje razumeti in zaščititi naš planet.
Evropa se trenutno zanaša na mednarodne partnerje za prevoz tovora in posadke v vesolje, v zameno pa prispeva ključne elemente za raziskovanje, kot so njeni evropski servisni moduli.
Da bi okrepila svojo neodvisnost in povečala industrijsko konkurenčnost, je ESA razpisala natečaj za razvoj evropskih storitev prevoza tovora do vesoljskih postaj v nizki zemeljski orbiti. Izbrana podjetja bodo do sredine leta 2029 izvedla demonstracijsko misijo do Mednarodne vesoljske postaje, sledili pa bodo poleti do prihodnjih komercialnih postaj.
Že odkar se je na Zemlji pojavilo življenje, je izpostavljeno nevarnostim, ki izvirajo iz vesolja. Živimo v bližini aktivne zvezde, v Osončju, polnem starodavnih in hitro letajočih vesoljskih kamnov, na planetu, ki ga vedno bolj obkrožajo izrabljeni sateliti in njihovi ostanki. Tehnologije napredujejo z bliskovito hitrostjo in danes lahko veliko storimo v zvezi z asteroidi, vesoljskim vremenom in vesoljskimi odpadki. V povezavi z ambicioznimi cilji trajnostnega razvoja dejavnosti ESA na področju vesoljske varnosti pomagajo zagotoviti, da bo Zemljina orbita ostala varna, trajnostna in dostopna za prihodnje generacije.
Živimo v bližini divje zvezde, ki je nagnjena k izbruhom, ki lahko motijo in poškodujejo ključno infrastrukturo, kot so sateliti za navigacijo in telekomunikacije ter električna omrežja in omrežja na tleh. Sončnih nevih ni mogoče ustaviti. Njihove posledice pa je mogoče ublažiti, če se naučimo več o Soncu in bomo lahko napovedovali vesoljsko vreme. ESA pripravlja misije v zemeljski orbiti in v globokem vesolju, da bi 24 ur na dan, 7 dni na teden zbirala podatke, ki se posredujejo službam za vesoljsko vreme, ki pomagajo zagotavljati varnost infrastrukture in astronavtov.
Asteroidi so starodavne vesoljske skale, ki so ostale po nastanku Osončja. Danes lahko zaznavamo objekti v bližini Zemlje in napovedujemo njihove tirnice, da bi vnaprej ugotovili morebitne nevarnosti trka. Tehnologija je napredovala do te mere, da lahko zdaj izpopolnjujemo svoje sposobnosti za preusmerjanje asteroidov, če bi se kdaj morali zaščititi pred trkom. ESA pripravlja misije za preizkušanje tehnik planetarne obrambe ter širi svoje zmogljivosti na področju odkrivanja in ocenjevanja tveganj.
Vesolje postaja vse bolj prenatrpano. V naslednjem desetletju bo okoli Zemlje krožilo več deset tisoč satelitov, skupaj z več kot milijonom kosov vesoljskih odpadkov, večjih od 1 cm. Sledenje vesoljskim odpadkom in preprečevanje trkov sta vedno pomembnejši – in dražji – del delovanja vesoljskih plovil. Da bi zagotovili varnost na prenatrpanih tirnicah, si ESA prizadeva za izboljšanje zmogljivosti sledenja ter razvoj sistemov za usklajevanje in upravljanje vesoljskega prometa, pri čemer posebno pozornost namenja preprečevanju trkov in avtomatizaciji.
Vesoljski odpadki, ki krožijo okoli Zemlje, predstavljajo eksistencialno grožnjo za našo prihodnost v vesolju. ESA si prizadeva, da bo do leta 2030 postala nevtralna glede vesoljskih odpadkov, in sicer z zagotavljanjem varnega in trajnostnega odstranjevanja prihodnjih satelitov ter z razvojem različnih metod za odstranjevanje odpadkov, ki so že v orbiti. Prava trajnost v vesolju vključuje odmik od »satelitov za enkratno uporabo« in prehod na storitve v orbiti, kot sta ponovno polnjenje in recikliranje, kar utira pot krožnemu gospodarstvu v vesolju.
