Prevod z umetno inteligenco
Rdečkasta pika na nočnem nebu – starodavne civilizacije so ta planet povezovale z ognjenimi božanstvi in znamenji.
Why Space for Earth matters?
Mnogi so se spraševali: ali bi lahko na Marsu obstajalo življenje? Toda ko so v 60. letih prejšnjega stoletja prvič letele mimo vesoljske sonde, smo bili razočarani, ker nismo našli niti Marčanov niti rastlinja, temveč le suh, gol in neprijazen svet.
Kasnejše sonde so prinesle boljše novice, saj so odkrile fascinantno mešanico globokih dolin, starodavnih vulkanov in vremenskih pojavov, ki so nekoliko podobni tistim na Zemlji.
Z uporabo robotskih raziskovalcev ESA zdaj preučuje marsovske pokrajine in atmosfero, da bi razumela njegovo preteklost, sedanjost in prihodnost. Ali je nekoč tam cvetelo življenje? Ali so ostale sledi, ki čakajo, da jih odkrijemo? V zadnjem stoletju smo odgovorili na mnoga vprašanja, a velike uganke ostajajo.
6794
km v premeru (približno polovica premera Zemlje)
2
luni (Fobos in Deimos)
96 %
ozračje z ogljikovim dioksidom
2
Vesoljska plovila ESA v orbiti
EXOMARS
Ali je na Marsu kdaj obstajalo življenje? Naš program ExoMars je posvečen temu večnemu, odprtemu vprašanju.
Leta 2030 bo na Marsu pristal rover Rosalind Franklin, da bi iskal znake življenja, medtem ko bo naš satelit Trace Gas Orbiter še naprej preiskoval atmosfero planeta v iskanju namigov.
Mars je ena od treh glavnih destinacij v raziskovalnem programu ESA »Terrae Novae«. Robotske misije delujejo kot izvidniki, ki utirajo pot in zbirajo odgovore, njihov končni cilj pa je sodelovanje v prvih človeških misijah na Rdeči planet.
Mars Express
Od leta 2004 nam sonda Mars Express Evropske vesoljske agencije (ESA) prinaša osupljive tridimenzionalne poglede na Mars.
Pripravila je najbolj popoln zemljevid kemijske sestave atmosfere Rdečega planeta, kot še nikoli prej preučila njegovega najbližjega lune Fobosa ter sledila zgodovini vode po vsem planetu.
Zahvaljujoč sondi Mars Express danes vemo, da so na Marsu nekoč vladale okoljske razmere, ki bi morda bile primerne za življenje.
Raziskovanje Marsovih lun (MMX)
Misija MMX, ki se bo začela oktobra 2026, bo prva misija, ki bo zbrala podrobne meritve obeh Marsovih lun, Fobosa in Deimosa, ter pristala na Fobosu, da bi tam odvzela vzorec.
MMX bo s tem vzorcem prva misija, ki se bo po obisku Marsa vrnila na Zemljo, s čimer bo vzpostavila tehnologijo, potrebno za takšno potovanje tja in nazaj.
Misijo MMX vodi Japonska agencija za raziskovanje vesolja (JAXA), ESA pa zagotavlja različno opremo, znanstveno strokovno znanje in podporo zemeljskih postaj.
Medijsko okno
10 stvari, ki jih niste vedeli o Marsu
Ten things you did not know about Mars: 1. Mars exploration
Ten things you did not know about Mars: 2. Communications network
Ten things you did not know about Mars: 3. Weather reports
Ten things you did not know about Mars: 4. Atmosphere escape
Ten things you did not know about Mars: 5. Ozone
Ten things you did not know about Mars: 6. Water
Ten things you did not know about Mars: 7. Methane
Ten things you did not know about Mars: 8. Aurora
Ten things you did not know about Mars: 9. Instant images
Ten things you did not know about Mars: 10. Moons
Meet Mars
1
1
Od 8
Medijsko okno
Najboljše slike iz misij ExoMars in Mars Express
