Prevod z umetno inteligenco

Živimo v raztegnjenem robu velike spiralne galaksije, imenovane Mlečna cesta. Naš Osončje je kot majhna vasica v precej mirnem delu tega vesoljskega megamesta.

Galaksija Mlečna pot vsebuje več kot sto tisoč milijonov zvezd ter ogromne količine prahu in plina. Okoli mnogih od teh zvezd krožijo eksoplaneti, ki jih postopoma spoznavamo vedno podrobneje.

Čeprav se zdi, da so zvezde gosto natisnjene druga ob drugi, so v resnici med seboj ločene z ogromnimi razdaljami. Sončni sistem je tako daleč stran od vsega drugega, da lahko druge dele Galaksije opazujemo le od daleč s pomočjo teleskopov.


100 premer tisoč svetlobnih let
>100 milijarde zvezd
240 milijon let, da naše Sonce obkroži galaksijo
1 supermasivna črna luknja

Kartiranje Galaksije

Nobeno vesoljsko plovilo ne more potovati izven naše galaksije, zato si ne moremo narediti selfija. Gaia uporablja drugo metodo, da nam ponudi doslej najboljši vpogled v to, kako izgleda Mlečna cesta. V obdobju od leta 2014 do 2025 je vesoljska misija opravila več kot tri bilijone opazovanj dveh milijard zvezd in drugih objektov po vsej naši galaksiji in zunaj nje ter kartirala njihovo gibanje, svetilnost, temperaturo in sestavo.

Izjemno natančen tridimenzionalni zemljevid misije Gaia zagotavlja podatke, potrebne za obravnavo ogromnega števila pomembnih vprašanj, povezanih s preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo naše galaksije.


Odkrivanje in razumevanje eksoplanetov

Že smo odkrili na tisoče planetov, ki krožijo okoli zvezd, razen naše Sončne. Raziskovanje njihovega videza in obnašanja ter tega, kako so nastali in se razvijali, nam daje ključne namige za razumevanje, ali in kje bi lahko obstajalo življenje drugje v vesolju, ter nam pomaga razumeti, kako sta nastali Zemlja in Osončje.

Flota misij ESA, namenjenih raziskovanju eksoplanetov, se širi. Od leta 2020 sonda Cheops preučuje svetle, bližnje zvezde, za katere je že znano, da gostijo eksoplanete. Od leta 2027 bo sonda Plato začela posebej opazovati Zemlji podobne planete okoli zvezd, podobnih Soncu. Nato bo od leta 2031 sonda Ariel preučevala atmosfere tisoč planetov ter razkrivala njihovo sestavo, prisotnost oblakov in spremembe vremenskih razmer skozi čas.


Predstavitev Platona

Konec znanstvenih opazovanj na plovilu Gaia

Izstrelitev vesoljskega teleskopa James Webb (Webb)

Začetek projekta Cheops

Začetek projekta Gaia

Izstrelitev vesoljskega teleskopa Hubble

1 Od 6