Prevod z umetno inteligenco
Vesolje je vse – vsa živa bitja, planeti, zvezde, galaksije, prahovi oblaki, svetloba in celo čas. Vse se je začelo z velikim pokom pred skoraj 14 milijardami let, od takrat pa se vesolje nenehno širi.
Vesolje je nepredstavljivo ogromno, saj obsega bilijone galaksij, od katerih vsaka vsebuje milijarde zvezd. Je tako ogromno, da ne moremo videti njegovega roba – če sploh obstaja. Vidni vesolje meri 93 milijard svetlobnih let ali 9 bilijonov kilometrov v premeru. Vendar pa bi lahko obstajalo še veliko več, kar je preprosto preveč daleč, da bi ga lahko videli.
14
stara milijardo let
93
premer milijarde svetlobnih let
>2
bilijon galaksij
Medijsko okno
Razkrivanje temnega vesolja
Običajna snov – tista, iz katere je sestavljeno vse, kar lahko vidimo – predstavlja manj kot 10 % vesolja. Še približno četrtino vesolja sestavlja skrivnostna snov, ki se izmika zaznavanju in se imenuje »temna snov«. Preostale tri četrtine pa predstavlja še bolj skrivnostna in neulovljiva »temna energija«.
Z opazovanjem milijard galaksij v razdalji do deset milijard svetlobnih let satelit Euclid Evropske vesoljske agencije (ESA) ustvarja doslej največji zemljevid strukture vesolja v prostoru in času. Njegove ugotovitve nam bodo razkrile, kako se je vesolje širilo in kako se je v kozmični zgodovini oblikovala njegova struktura, ter nam ponudile več vpogleda v vlogo gravitacije ter naravo temne energije in temne snovi.
Euclid opens data treasure trove, offers glimpse of deep fields
On 19 March 2025, the European Space Agency’s Euclid mission released its first batch of survey data, including a preview of its deep fields. Here, hundreds of thousands of galaxies in different shapes and sizes take centre stage and show a glimpse of their large-scale organisation in the cosmic web.
ESA's Euclid celebrates first science with sparkling cosmic views
Today, ESA’s Euclid space mission releases five unprecedented new views of the Universe. The never-before-seen images demonstrate Euclid’s ability to unravel the secrets of the cosmos and enable scientists to hunt for rogue planets, use lensed galaxies to study mysterious matter, and explore the evolution of the Universe.
Medijsko okno
Ujemanje skrajnega vesolja
Vesolje se je tradicionalno obravnavalo kot kraj miru, a zdaj poznamo resnico: tam zunaj je vroče in polno energije.
Najbolj vroči deli vesolja sijajo v rentgenski svetlobi. Satelit XMM-Newton agencije ESA to svetlobo zajema že od leta 1999, kar nam omogoča, da pogledamo globoko v središče galaksij, raziskujemo, kaj se dogaja v črnih luknjah in okoli njih, ter spremljamo eksplozivne dogodke, kot so izbruhi gama-žarkov. Satelit NewAthena agencije ESA bo biser v kroni naslednje generacije rentgenskih teleskopov, pripravljen, da revolucionarnim načinom vpliva na skoraj vsak kotiček sodobne astrofizike.
NewAthena bo dopolnjena z ESA-jevim satelitom LISA, prvim vesoljskim observatorijem, namenjenim preučevanju gravitacijskih valov. Ti valovi v strukturi prostora-časa nastajajo med najmočnejšimi dogodki v vesolju, kot je združevanje in zlitje parov črnih lukenj.
1
Od 5
Medijsko okno
Slike iz misij Euclid in Webb
