Evropa podpira program Artemis
Če je vesolje ocean, je Luna naš najbližji otok. V vsej človeški zgodovini je pritegnila naše poglede navzgor in nas navdihnila k raziskovanju. Misije Apollo so pokazale, da je mogoče priti do nje, a šlo je za kratka obiska, ki so trajala le nekaj dni. Danes gre pri raziskovanju za vrnitev, da bi tam ostali, in za učenje, kako živeti in delati na drugem svetu.
Luna je oddaljena približno 384.400 km; v vsakdanjem smislu je to daleč, po kozmičnih merilih pa blizu. Le nekaj dni potovanja od Zemlje ponuja ekstremno okolje: vakuum, visoke doze sevanja, abraziven lunin prah, ostro svetlobo in ekstremne temperaturne spremembe.
ESA pomaga oblikovati novo fazo raziskovanja. Na podlagi desetletij izkušenj v nizki zemeljski orbiti Evropa prek mednarodnih partnerstev prispeva k misijam, ki astronavte popeljejo v lunino orbito, hkrati pa razvija robotske zmogljivosti – sondo za pristanek, znanstvene instrumente ter komunikacijske in navigacijske sisteme – za trajnostno raziskovanje Lune v korist Evropejcev.
ESA igra ključno vlogo pri vrnitvi človeka na Luno. Naš evropski servisni modul je pogonska enota vesoljskega plovila Orion agencije NASA za misije Artemis, ki ga poganja skozi vesolje ter posadki zagotavlja zrak in vodo. Štirje značilni sončni kolektorji modula ne le proizvajajo energijo, ki jo Orion potrebuje za delovanje, temveč tudi omogočajo čudovite poglede na Zemljo in Luno.
Vsak modul, izdelan s prispevki več kot 100 dobaviteljev iz vse Evrope, astronavtom omogoča, da potujejo dlje kot kdaj koli prej.
Argonaut je program Evropske vesoljske agencije (ESA) za pristajalna plovila na Luni. Od leta 2030 naprej bodo pristajalna plovila Argonaut izstreljena z raketami Ariane 6, ki bodo na Luno dostavila 1,5 tone tovora za raziskovanje, od nujnih zalog za astronavte do roverjev, znanstvenih tovorov in navigacijskih pripomočkov.
Z svojo prilagodljivo zasnovo Argonaut Evropi omogoča samostojen dostop do lunine površine, kar je ključni korak k trajni prisotnosti na Luni.
Misije „Moon Explore“ agencije ESA so hitre in stroškovno učinkovite misije, namenjene pridobivanju ciljno usmerjenih znanstvenih in raziskovalnih podatkov. Od roverjev do satelitov za spremljanje sevanja – ti »lunarni šprinterji« pomagajo zmanjševati tveganja za prihodnje misije, spodbujajo inovacije in odpirajo priložnosti za nove evropske akterje.
Preden bodo astronavti lahko živeli in delali na Luni, jo moramo najprej razumeti. V okviru dejavnosti ESA na področju lunarnih znanosti in tehnologije raziskujemo lunino okolje in potencialne vire ter preizkušamo komunikacijske, navigacijske in pristajalne tehnologije, potrebne za prihodnje misije. V sodelovanju s partnerji po Evropi in po vsem svetu ESA izkorišča vsako priložnost, da te zmogljivosti postopoma razvija.
Ker se število misij na Luno povečuje, postajata zanesljiva telekomunikacija in navigacija vse bolj nujni. Te storitve bi prihodnjim lunarnim misijam omogočile komunikacijo in navigacijo, podobno kot jo poznamo na Zemlji, ter s tem utrle pot k trajni prisotnosti na Luni.
Načrti ESA za povezljivost in navigacijo na Luni zajemajo več misij. Misija Lunar Pathfinder bo zagotovila zanesljive komunikacijske storitve na Luni in v njeni bližini ter preizkusila uporabo navigacijskih satelitov v zemeljski orbiti za navigacijo na Luni. Program Moonlight bo zagotovil konstelacijo komunikacijskih in navigacijskih satelitov, ki bodo krožili okoli Lune. Omogočil bo visokohitrostni prenos podatkov z nizko zakasnitvijo med Zemljo in Luno ter natančna, avtonomna pristajanja in navigacijo na Luni. NovaMoon bo izboljšal natančnost navigacije na Luni z zagotovitvijo natančne referenčne točke.